APDEJT.si

Med protestom proti vojaški hunti v mestu Chaung U v osrednjem Mjanmaru je bilo ubitih najmanj 24 ljudi, 47 pa je bilo ranjenih. Motorno jadralno padalo je na množico odvrglo dve bombi. Napad se je zgodil na območju, ki ga nadzirajo uporniške skupine.

V Mjanmaru je vojska med protestom proti hunti iz motoriziranih paraglajderjev odvrgla bombe na množico, pri čemer je bilo ubitih najmanj 40 ljudi, med njimi tudi otroci. Napad se je zgodil med budističnim festivalom v kraju Chaung U. Od leta 2021, ko je vojska prevzela oblast z državnim udarom, v državi poteka državljanska vojna.

Mjanmarska vojaška hunta je sporočila, da volitve ne bodo potekale v več deset volilnih okrožjih. Od skupno 440 okrožij v zgornjem in spodnjem domu parlamenta je bilo preklicanih 65, kar predstavlja skoraj 15 % vseh.

Po podatkih UNICEF-a je v zračnem napadu vojaške hunte na internat v eni od najbolj problematičnih držav Mjanmara umrlo in bilo ranjenih več otrok. Napad predstavlja stopnjevanje zračne vojne v državi.

V postapartheidni Južni Afriki so pogosti javni protesti, ki se nanašajo predvsem na nezadovoljstvo z zagotavljanjem osnovnih storitev, kot so stanovanja, elektrika in odvoz smeti. Med letoma 2007 in 2013 je bilo povprečno več kot 11 protestov dnevno, raziskave pa kažejo, da se je število protestov v 20 letih po letu 1997 skoraj podvojilo. Zaradi neodzivnosti vlade pri reševanju teh težav protestniki uporabljajo vse bolj militantne taktike, da bi izrazili svoje nezadovoljstvo.

Po koncu apartheida v Južni Afriki so pogosti javni protesti, med letoma 2007 in 2013 pa so zabeležili povprečno več kot 11 protestov na dan. Raziskave kažejo, da se je število protestov v 20 letih po letu 1997 skoraj podvojilo. Protesti, povezani z nezadovoljstvom z javnimi službami, kot so oskrba s stanovanji, elektriko in odvoz smeti, postajajo vse bolj militantni. Bolj odzivna vlada bi lahko preprečila zaostrovanje protestov.

Gvinejska hunta je suspendirala tri glavne politične stranke, vključno s stranko nekdanjega predsednika Alpha Condeja, za obdobje treh mesecev. Ta odločitev je bila sprejeta pred volilno kampanjo za ponovno pisanje ustave. Ukrep naj bi bil začasen, časovno pa se ujema s pripravami na prihajajoče volitve.

Mjanmarska vojaška hunta je razkrila podrobnosti o prihajajočih volitvah, ki naj bi potekale v več fazah. Volitve so napovedane po tem, ko je stranka Aung San Suu Kyi leta 2020 zmagala z veliko večino. Datum volitev še ni znan.

Norveški telekomunikacijski velikan Telenor je po državnem udaru v Mjanmaru leta 2021 vojaški hunti izročal občutljive osebne podatke uporabnikov, blokiral spletne strani in telefonske številke. Med prizadetimi je tudi Nobelova nagrajenka Aung San Suu Kyi. Razkritje je objavila norveška radiotelevizija NRK.

Nekdanji premier Malija, Choguel Maïga, je bil zaprt zaradi obtožb o korupciji. 67-letni Maïga je vodil civilno krilo vojaške hunte države do svoje razrešitve novembra 2024, kmalu po tem, ko jo je kritiziral. Obtožbe o korupciji zanika.

Mjanmarska vojaška hunta je kljub siloviti državljanski vojni, ki poteka v državi, določila 28. december kot datum začetka dolgo obljubljenih volitev. Vojaško podprta volilna komisija je določila ta datum kot začetno fazo volitev, ki so prve po državnem udaru leta 2021.

Mjanmarska hunta je sporočila, da bodo volitve potekale 28. decembra.

Mali je aretiral francoskega državljana Yanna Vezilierja, ki ga obtožujejo vohunjenja za Francijo in sodelovanja pri poskusu destabilizacije države. Vojaška hunta je v izjavi na nacionalni televiziji povedala, da je Vezilier osumljen dela v imenu francoske obveščevalne službe, s ciljem mobilizacije opozicijskih voditeljev in vojakov za spodleteli državni udar.

Malijska hunta je sporočila, da je preprečila poskus destabilizacije republike, v katerega so bili vpleteni civilisti in vojaški pripadniki. Poleg tega so aretirali francoskega državljana in več visokih civilnih ter vojaških uradnikov, ki jih obtožujejo poskusa destabilizacije vladajoče hunte.

Malijske oblasti so aretirale francoskega državljana, osumljenega vohunjenja za francoske obveščevalne službe, in obtožile "tuje države" poskusov destabilizacije države.

Preiskovalci Združenih narodov so odkrili obsežne dokaze o sistematičnem mučenju v pripornih centrih v Mjanmaru. Poročilo navaja primere električnih šokov, davljenja, posilstev in opeklin spolnih organov. Preiskovalci so zabeležili tudi druge hude zlorabe med zaslišanji in v priporu, vključno s spolnim suženjstvom. Junta v Mjanmaru naj bi bila odgovorna za te grozljive kršitve človekovih pravic.

Francosko zunanje ministrstvo je obsodilo aretacijo Yanna Christiana Bernarda Vezilierja, francoskega diplomata v Maliju, in zahteva njegovo izpustitev. V Burkina Fasu pa je vlada potrdila izgon koordinatorice Združenih narodov, Carol Flore-Smereczniak, in jo razglasila za persono non grata.

V Maliju so aretirali najmanj 45 vojakov, med njimi dva generala, zaradi suma poskusa strmoglavljenja vojaške hunte, ki je na oblast prišla po dveh državnih udarih v letih 2020 in 2021. Sočasno se Libanon sooča z zahtevnim obdobjem zaradi notranjih in zunanjih pritiskov, ki si prizadevajo za prekinitev vojaškega konflikta na jugu države in vzpostavitev novega ravnovesja med državo in odporniškim gibanjem. Ameriški predsednik v tem kontekstu postavlja zahteve.

Etnična skupina Arakan Army v Mjanmaru je obljubila, da bo blokirala volitve v svoji enklavi. Arakan Army se je izkazala kot ključni izzivalec vladajočih generalov v Mjanmaru. Mjanmarska hunta načrtuje decembrske volitve po koncu izrednih razmer, opozicijske skupine in odstavljeni zakonodajalci pa volitve bojkotirajo.

V Maliju so oblasti aretirale približno dvajset vojakov, osumljenih načrtovanja strmoglavljenja vojaške hunte. Aretacije so izvedli v zadnjih dneh, osumljenci pa naj bi poskušali destabilizirati državo.

V Maliju so aretirali več kot 30 vojakov in vojaških uradnikov, ki so osumljeni poskusa destabilizacije vlade. Aretacije so potekale čez noč in se pričakuje, da se bodo nadaljevale. Dogodek kaže na notranje napetosti v državi.

V Mjanmaru so potekali spopadi, ki so prizadeli tudi civiliste in menihe. Predstavniki vojaške hunte so obiskali mesto Lashio, kjer naj bi ponudili pomoč pri obnovi šol in bolnišnic. Kambodški predsednik senata Hun Sen se je odzval na negativne komentarje o Kambodži. Vojaški atašeji iz devetih držav so obiskali kambodško provinco Oddar Meancheay, da bi preverili območje, ki ga je prizadelo tajsko bombardiranje, kjer so našli več kot 1500 bomb.

Mjanmarska vojaška hunta je odpravila izredno stanje, ki je veljalo od februarja 2021, nekaj mesecev pred načrtovanimi volitvami. Po besedah predstavnika hunte naj bi ta poteza omogočila izvedbo volitev na poti k večstrankarski demokraciji.

Mjanmarska hunta je uradno končala izredne razmere, ki so trajale štiri leta in pol, ter pospešila priprave na decembrske volitve. Opozicijske skupine so obljubile bojkot volitev, saj menijo, da bo hunta z njimi utrdila svojo moč.

Mjanmarska hunta je odpravila izredne razmere in napovedala volitve decembra, kar opozicijske skupine bojkotirajo. Analitiki napovedujejo, da bo vodja hunte Min Aung Hlaing obdržal vlogo predsednika ali vodje oboroženih sil. Hunta je ustanovila 11-člansko komisijo za izvedbo volitev, ki jo vodi Min Aung Hlaing. Opazovalci menijo, da bodo volitve uporabljene za utrditev moči vojske.

Mjanmarska hunta je končala izredne razmere in napovedala oblikovanje komisije, ki jo vodi vodja vojske Min Aung Hlaing, za izvedbo volitev. Opozicijske skupine so napovedale bojkot volitev, ki jih označujejo za prevaro, namenjeno legitimizaciji vojaške vladavine. Mednarodna skupnost kritizira priprave na volitve, ki so predvidene za december.

Vojaška hunta v Mjanmaru je sporočila, da je odpravila izredne razmere, ki so bile razglašene po državnem udaru februarja 2021, ko je vojska strmoglavila izvoljeno vlado Aung San Suu Kyi. Datum morebitnih volitev še ni znan, a so bile napovedane za december.

Predsednik Generalitata Valenciane, Carlos Mazón, in županja Catarroje, Lorena Silvent, sta se dogovorila o vzpostavitvi enotnega sogovornika za pospešitev obnove po izrednih razmerah. Župan Catarroje je obljubo predsednika o vzpostavitvi koordinatorja med mestno hišo in svetom videla kot model, ki bi ga lahko posnemali tudi drugi prizadeti občini. Medtem je v Melgar de Yuso (Palencia) potekalo glasovanje o nezaupnici, ki je z oblasti odneslo župana iz ljudske stranke, saj so se za to združili trije svetniki iz stranke Ciudadanos in nekdanji član ljudske stranke.

Nedavni dogovor med Evropsko unijo in ZDA o carinah, ki naj bi določal 15-odstotne carine na nekatere evropske izdelke, je povzročil precejšnje razburjenje in razkol znotraj EU. Španski mediji so ga označili za 'ponižanje' in 'vazalstvo', saj naj bi vključeval tudi prenos bogastva iz EU v ZDA preko nakupov utekočinjenega zemeljskega plina in vojaške opreme. Dogovor naj bi bil asimetričen in naj bi Evropo spravil v podrejen položaj med energetsko odvisnostjo, proizvodno in tehnološko šibkostjo ter naraščajočo strateško nepomembnostjo. Številne španske organizacije in politične stranke, vključno z regionalno vlado in PSCL, so izrazile ostro zavračanje dogovora, medtem ko je v Evropi zavladala delitev med tistimi, ki ga vidijo kot nesprejemljivo podreditev, in tistimi, ki zagovarjajo pragmatizem, da bi se izognili trgovinski vojni.

Vojaška vlada v Burkini Faso je razpustila neodvisno volilno komisijo države. Ta poteza pomeni nadaljnje centralizacijo moči v rokah hunte, ki je prevzela oblast v državi.